Bavarski kivi Actinidia arguta za razliko od večjega in bolj znanega sorodnika iz rodu Actinidia deliciosa vsebuje 2-4 krat več vitaminov in mineralov. V primerjavi z limono, ki ima 40-70 mg vitamina C na 100 gramov plodov ima bavarski kivi odvisno od sorte 120-300 mg vitamina C. Plodovi vsebujejo še veliko vitamina E, vitamin B2, vitamin A, B6, kalcij, kalij, magnezij, mangan, železo, folno kislino … Zaradi bogate vitaminske sestave jih imenujejo tudi mini vitaminska bomba. Okusni sadeži z odlično aromo, raznolikih barv so zelo bogati z encimi, ki pomagajo pri prebavi in so nepogrešljiv dodatek sadnim solatam. Plodovi se ne lupijo,  uporabni sveži, za peciva sušenje, marmelade, džeme, vina, likerje, kis, zamrzovanje itd.

Sajenje kivijev

Bavarski kiviji so bolj odporni od navadnih kivijev vzdržijo temperature do -30 C ter rastejo do nadmorske višine 700 m. Sadike kivija se sadijo v medvrstni razdalji 2-4 metre med sadikami in 3-4 metre med vrstami. Sadilne jame so velikosti 40x40 cm in globine 30-40 cm, idealen ph je 5-6,5, pomeni rahlo kisel in je smiselno bo dodatku humusa dodati nekaj šote ali zemlje za rododendrone. Moško sadiko je zaradi nekaj bolj bujne rasti smiselno saditi na začetku vrste, en opraševalec zadostuje za 5-8 ženskih rastlin. Primerna vzgoja je na pergolah, kot zelena ograja na mrežah v intenzivnih nasadih v vrstah s stebri v obliki črke T…Vsaj v prvih treh letih po sajenju je dobrodošla talna zastirka iz lubja ali trave, da je dovolj vlage, v intenzivnih nasadih je priporočljivo namakanje.  Zimska rez se opravlja v času mirovanja meseca januarja in februarja.

Bavarski kiviji se vse bolj uveljavljajo v smislu ekoloških nasadov saj nekih izrazitih bolezni nimajo, povprečen donos na sadiko je 15 kg, različnost okusov in barv pa to sadno vrsto uvrščajo med vse bolj zaželeno sadje.